Delavnica »Upravljanje z varovalnimi gozdovi in gozdovi v zavarovanih območjih«

V torek, 14. 2. 2023 smo izvedli delavnico z naslovom »Upravljanje z varovalnimi gozdovi in gozdovi v zavarovanih območjih«, ki je bila organizirana v okviru projekta DinnalpConnect, v katerem sodelujeta tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Triglavski narodni park (TNP).

Delavnica je bila namenjena predvsem gozdarjem zaposlenim na ZGS (revirni gozdarji, gojitelji, načrtovalci), večjim lastnikom gozdov, izvajalskim podjetjem, naravovarstvenim organizacijam in ostalim zainteresiranim. Cilj delavnice je bil predstaviti izzive pri gospodarjenju z varovalnimi in zavarovanimi gozdovi in poiskati rešitve ter predloge za zagotavljanje nujnih ukrepov v teh gozdovih ter poiskati predloge za ukrepe, ki bodo omogočili ekološko povezljivost med različnimi gozdnimi habitati.

Delavnice se je udeležilo 59 udeležencev, med njimi so bili pretežno gozdarji zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije, ki jih problematika gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in gozdovi v zavarovanih območjih najbolj zadeva.

Prvi del delavnice je bil namenjen predstavitvam. Predstavljena je bila vloga gozdov v TNP, gozdnogojitvena obravnava varovalnih in zaščitnih gozdov, gospodarjenje z gozdovi v TNP, sodobna nega gozdov ter upravni postopki.

V drugem delu je potekala diskusija, ki sta jo vodila mag. Andrej Breznikar in dr. Aleš Poljanec iz Zavoda za gozdove Slovenije. Udeležencem smo postavili 4 ključna vprašanja, na katera so odgovorili tako, da so odgovor zapisali na kartice, ki so bile na koncu zbrane in predstavljene.

Zadnji del delavnice je bil namenjen terenskemu ogledu varovalnih gozdov v Soteski, kjer smo si ogledali odsek nad železniško progo, kjer bi bilo potrebno sanirati vsa nevarna drevesa, ki ogrožajo progo. Pogovarjali smo se o tem kako bi bilo najlažje zadevo sanirati in čigava je odgovornost.

Na 2. točki smo si ogledali sanacijo smrekovega sestoja (mlajši debeljak), ki je bil poškodovan zaradi napada podlulbnikov. Kot kaže je bila sanacija uspešna, k temu je pripomoglo tudi dobro sodelovanje z DRSI (Direkcija RS za infrastrukturo). Posluževali so se ukrepov kot so puščanje visokih panjev in suhih debel prečno na teren, da so zagotovili zaščito pred padajočim kamenjem, poleg tega so na tem delu postavili tudi lovilne ograje. Ker je to rastišče v osnovi macesnovo so na površini 0,8 ha zasadili 1000 kom macesna, ostala vegetacija se bo pojavila naravno. Uspeh sadnje je dober, preživelo je 80 % posajenih dreves.