Člana Pro Silve Slovenije sta predavala na spletnem dogodku “Internatioanal Practice Models for Continuous Cover Forestry”. Spletne delavnice so bile organizirane s strani organizacij Nove Zelandije z namenom iskanja primernih poslovnih modelov, ki upoštevajo bolj sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Dr. Jurij Diaci je predaval o sonaravnih gojitvenih sistemih. Dr. Dušan Roženbergar pa je predstavil organizacijo Pro Silva.
Nova Zelandija ima več kot 10 milijonov hektarjev gozdov, avtohtonih in tujerodnih vrst. Množične zasaditve tujerodnih vrst v dvajsetih, tridesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so ustvarile močno gozdarsko industrijo, ki je zadovoljevala vse potrebe Nove Zelandije po lesu in zagotovila ohranjanje preostalih naravnih gozdov. 8 milijonov hektarjev predstavljajo avtohtoni gozdovi (80 %) in 2,1 milijona hektarjev so nasadi (20 %).
Približno 90 % plantažnih gozdov predstavlja bor – Pinus radiata. Preostale drevesne vrste so še duglazija (6 % površine nasadov), evkaliptus ter druge vrste. Na Novi Zelandiji je 96 % plantažnih gozdov v zasebni lasti in se uporabljajo za komercialno proizvodnjo lesa. Delež borovega gozda na Novi Zelandiji se hitro povečuje, deloma tudi zaradi povpraševanja po ogljičnih dobropisih.
V zadnjih letih po neurjih imajo vse večje težave z lesnimi ostanki, ki ostanejo v gozdu po sečnji v obliki vej in debel in predstavljajo tveganje v ekstremnih vremenskih razmerah. Mnogi so prepričani, da mora država ponovno razmisliti o svojem celotnem pristopu k gozdarstvu: zamenjati monokulturne nasade borovcev z naravnimi avtohtonimi vrstami in uporabiti sonaravnejši pristop gospodarjenja z gozdovi. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi je vedno bolj pomembno za zagotavljanje dolgoročne prihodnosti novozelandskih gozdov in naraščajočega tržnega povpraševanja po trajnostno proizvedenem lesu.
Napovednik:
Pro Silva Slovenija 