Pro Silva Slovenija

Celoten članek je objavljen v časopisu Gozdarski vestnik, letnik 82, številka 9.

V začetku maja 2025 je na Sardiniji potekalo letno srečanje evropskega združenja Pro Silva, posvečeno izzivom sonaravnega gospodarjenja v sredozemskem prostoru. Sardinija, s svojo bogato tradicijo skupnostne rabe gozdov, je bila idealna lokacija za izmenjavo izkušenj več kot 20 držav. Sredozemski gozdovi so še posebej ranljivi zaradi hitrega segrevanja, suš, vročinskih valov in gozdnih požarov. Spoznali smo primere, kako sonaravno gospodarjenje prispeva k odpornosti gozdov in blaginji lokalnih skupnosti, ter se spraševali, kaj sploh so naravni procesi v prostoru, kjer je preplet človeka in gozda zelo močan.

Prvi dan je bil namenjen letnemu sestanku držav članic in predstavitvi nove strategije Pro Silva Evropa do 2030. Cilj strategije je, da bo do 2050 sonaravno gospodarjenje prepoznano kot prevladujoč način gospodarjenja. Velik poudarek je bil na terenskih ogledih primerov dobrih praks in izzivov. Obiskali smo sestoj hrasta plutovca, sestoje črnike s panjevskim gospodarjenjem v Senegheju, regionalni gozd Montes in starorasli gozd črnike.

Gospodarjenje s hrastom plutovcem
Gozdovi hrasta plutovca (Quercus suber) so povezani z identiteto lokalnih skupnosti in pomembni za pridobivanje plute, ki omogoča trajnostno rabo. V Senegheju smo spoznali model skupnostnega gospodarjenja (usi civici), kjer lokalna skupnost sodeluje pri pridobivanju plute, varovanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju požarne ogroženosti. Pluto pridobivajo na 12 let, donos znaša približno 10.000 € na ha, večino porabijo lokalno.

V gozdu Cadennaghe se izvajajo redčenja in selekcija dreves za pridobivanje kakovostne plute in ohranjanje biotske pestrosti. Ohranijo habitatna drevesa, zagotavljajo ostanke odmrlih dreves in vzdržujejo sklenjenost krošenj.

Panjevsko gospodarjenje
Panjevsko gospodarjenje s hrastom črnikom (Quercus ilex) ima dolgo tradicijo in prispeva k biotski pestrosti. Danes se del panjevcev preoblikuje v visoki gozd zaradi večje stabilnosti tal, odpornosti in kakovosti lesa. Pomembno je postopno prilagajanje lokalnim razmeram, ključno pa je sodelovanje lokalnih skupnosti.

Skupnostni gozdovi črnike v Seneghe
Gozd združenja Isterridorzu ima sprejet prvi gozdnogospodarski načrt. Tradicionalno panjevsko gospodarjenje ostaja osrednji del načrta, čeprav pokriva le tretjino površine. Preostali sestoji so premalo ovrednoteni in zapostavljeni.

Svetišča nuragi
Nuragi so kamniti stolpi bronaste dobe in simbol nuraške civilizacije, ki poudarjajo povezavo med človekom in gozdom. Ohranjanje nuragov ima poleg kulturne tudi vrednost za sonaravni turizem. Načrtovanje gospodarjenja vključuje tudi varovanje teh struktur.

Gospodarjenje z gozdovi črnike v regionalnem gozdu Montes
Cilji so povečanje strukturne raznolikosti, odpornosti, kakovosti dreves in ostankov odmrlih dreves. Posebna pozornost je namenjena zmanjševanju požarne ogroženosti in podpori naravnemu pomlajevanju.

Starorasli gozd črnike na območju Montes
Gozd obsega 1000 ha in je prepuščen naravnim procesom, z izjemo paše. Najdemo velika drevesa črnike in številne odmrle lesne ostanke. Paša ostaja pomemben del tradicije, a v manjšem obsegu.

Srečanje je potrdilo, da sonaravno gospodarjenje predstavlja ključno orodje za prilagajanje podnebnim spremembam. Razprave so izpostavile dileme glede ostankov odmrlih dreves in definicije naravnih gozdov v prostoru s stoletno soodvisnostjo z ljudmi. Sardinski primeri dokazujejo, da je mogoče uspešno povezati gospodarske, ekološke in kulturne cilje, če gradimo na znanju, zgodovini in sodelovanju. Ključno je vključevanje lokalnih skupnosti in prilagajanje ukrepov lokalnim razmeram za dolgoročno odpornost gozdov.