V okviru študijskega krožka Gozdovi naših mest smo se skozi poletne in jesenske mesece podali na več raziskovalnih in doživljajskih srečanj, namenjenih poglabljanju razumevanja mestnih in primestnih gozdov ter njihove vloge v sodobni družbi.
Skozi vodene oglede, pogovore in predavanja smo raziskovali različne vidike sobivanja gozda in mesta – od zgodovine in naravnih značilnosti do upravljanja, varstva in človekovega doživljanja narave.
Mestni gozd Celje – preplet narave in umetnosti
Prva ekskurzija nas je 17. avgusta popeljala v Mestni gozd Celje, kjer nas je po gozdnih poteh vodil mag. Robert Hostnik. Kljub deževnemu vremenu nas je gozd sprejel v svojo tišino in vonj po mahu ter drevesih. Udeleženci smo obiskali leseno hiško med krošnjami, namenjeno učenju in druženju v naravi, ter prisluhnili zgodbam o duglaziji, o “mami bukviji” in o radostih, ki jih gozdarju prinese pogled na mlade poganjke.
Spoznali smo, da mestni gozd Celje že tri desetletja povezuje naravo in umetnost – skozi delavnice, razstave in festival Prisluhi v mestnem gozdu, ki se je ob koncu dneva nadaljeval tudi v glasbenih tonih. Kot je poudaril Robert Hostnik:
»Gozdu moramo tudi vračati, saj nam toliko daje.«
Po sledeh zgodovine in življenja v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Drugo srečanje je potekalo 27. avgusta v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Pod vodstvom Andreja Verliča in Luke Šparla smo se sprehodili po mehkih poteh ljubljanskega zelenega zaledja ter spoznavali zgodovinski razvoj parka, od prvih predpisov o rabi prostora do današnje podobe, ki združuje naravne, kulturne in rekreacijske vrednote.
Pod mogočno, a že hirajočo bukvijo nas je Luka Šparl spodbudil k razmisleku o krogu življenja v gozdu, o razpadanju in ponovnem rojstvu ter o čustvenem odnosu ljudi do dreves.
Svojo zgodbo je delila tudi Marija Jakopin, solastnica in upravljavka 300-hektarske gozdne posesti, ki je udeležencem približala izzive in priložnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Kanjon reke Kokre – gozd med mestom in naravnim spomenikom
Tretje srečanje nas je 19. septembra vodilo v kanjon reke Kokre v Kranju.
Pod vodstvom Špele Planinšek smo se po stopnicah spustili 30 metrov globoko v hladno senco reke in mogočnih dreves. Tam smo spoznavali nižinski hrastovo-gabrov gozd, razpravljali o izzivih sečnje in varstva v urbanih gozdovih, ter se dotaknili vprašanj upravljanja naravnega spomenika kanjona Kokre.
Srečanje je povezalo udeležence iz različnih področij – gozdarje, terapevtke, psihologe, pisateljice, pedagoge in antropologe. Pogovori so se raztezali od gozdne terapije in vzgoje v naravi do preprečevanja odvisnosti in ustvarjalnega navdiha, ki ga prinaša stik z gozdom.
Predavanje dr. Tine Simončič – o upravljanju mestnih in primestnih gozdov
Zaključek jesenskega sklopa je zaznamovalo predavanje dr. Tine Simončič z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je potekalo 23. septembra na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Dr. Simončič je predstavila pregled stanja mestnih in primestnih gozdov v Sloveniji, značilnosti njihovega gospodarjenja ter razlike v primerjavi z drugimi gozdovi. Posebno pozornost je namenila izzivom in možnostim izboljšanja upravljanja, pri čemer je poudarila pomen sodelovanja med lastniki, občinami in strokovnimi službami.
Razprava, ki je sledila, je bila živahna in poglobljena, kar kaže, da so mestni gozdovi tema, ki nas povezuje in spodbuja k razmisleku o prihodnosti zelenih površin v mestih.
Sklepna misel
Študijski krožek Gozdovi naših mest se je znova izkazal kot prostor srečanja stroke in širše javnosti, kjer izmenjava znanja, osebnih izkušenj in spoštovanja do narave vodi k novemu razumevanju vloge mestnih gozdov.
Ti gozdovi niso le prostor oddiha, temveč živi organizem mesta – prostor učenja, ustvarjalnosti in odgovornega sobivanja človeka z naravo.
Pro Silva Slovenija 